Depoziti, banka, hranilnica
V kolikor vas zanima najnovejša obrestna mera, se prijavite na novice z vašim e-mail naslovom:

 

 

 

 

 

 

 

Davek na obrestivezane vloge

 

 

Kako deluje davek na obresti

Vsak varčevalec v obliki vezanih depozitnih vlog, imetnik delnic, obveznic, točk vzajemnega sklada, raznih življenjskih zavarovanj in drugih oblik varčevanja, ki prinašajo obresti, mora poznati vsaj osnovne lastnosti, ki jih predstavlja davek na obresti. To je pomembno zlasti zato, ker se s poznavanjem teh zakonitosti lahko obnaša bolj racionalno in s tem davčno ugodno. Davek na obresti predstavlja dohodek za državo in skorajda ni oblike naložbe, razen nekaj izjem, kjer država ne bi obdavčila zaslužkov, ki z njimi nastanejo. Naštejmo najprej nekaj najbolj osnovnih finančnih instrumentov, na katere se aplicira davek na obresti: posojila, dolžniški vrednostni papirji, depoziti pri bankah in hranilnicah, življenjska zavarovanja, oddajanje v finančni najem, prostovoljna pokojninska zavarovanja in še nekaj drugih.

 

Najprej je potrebno razčistiti, kdaj prične davčna uprava obravnavati obresti kot dospele oziroma dosežene, kajti šele takrat stopi v veljavo davek na obresti, ki bremeni osebo, ki je te obresti prejela. Zakon namreč določa, da so obresti dosežene, ko so fizični osebi dane na razpolago. To pomeni, da jih je fizična oseba prejela. Nato se davek na obresti aplicira v davčnem letu, ko so te obresti dospele. Za fizične osebe je davčno leto kar enako koledarskemu letu. Zakon pa predvideva tudi nekaj izjem. Primer, ko se davek na obresti aplicira drugače ali je opuščen, so naslednji: dohodki od obresti, ki so bile obračunane pred 1. januarjem 2005, to velja tudi za dohodke od življenjskih zavarovanje pred tem datumom, obresti od preveč visoko odmerjenih davkih, ki so že bili plačani, življenjska zavarovanja po 10 letih trajanja, če je upravičenec in zavarovanec ista oseba ter nekatere varčevalne stanovanjske sheme. Tukaj gre za redke primere, ko davek na obresti ni apliciran.

Jasno je, da je potrebno davek na obresti plačati, saj je neplačevanje protizakonito. Znan ameriški rek namreč pravi, da sta v življenju le dve stvari gotovi: smrt in davki. V Sloveniji ni prav nič drugače. Davek na obresti se pri nas plačuje na dva načina in sicer odvisno od tega, za kakšno vrsto obresti gre. Tako je davek na obresti vključen v dohodnino v obliki obresti na denarne depozite ali pa v obliki drugih obresti. Zelo pomembno je vedeti predvsem to, da je davek na obresti od denarnih depozitov dolžan plačati le tisti posameznik, katerega obresti skupaj presegajo 1.000 evrov. Vsi tisti, ki tega zneska ne dosežejo, morajo sicer v svojo dohodninsko napoved višino obresti vpisati, vendar pa se ta znesek ne bo upošteval v samo davčno osnovo – to pomeni, da davek na obresti ne bo obračunan dvakrat. Davčna osnova je namreč baza na katero se aplicira davčna stopnja, iz katere dobimo končni znesek, ki ga moramo plačati za dohodnino.

Običajno se davek na obresti za točke v vzajemnih skladih, dividendah in drugih dolžniških instrumentih plača že na strani finančne institucije, ki hrani in razpolaga z njimi. Takrat fizična oseba dobi izplačan končni znesek kapitalskega dobička, kar pomeni, da je davek na obresti že plačan in teh obresti oziroma zaslužkov ni potrebno beležiti v napovedi za dohodnino. S tem smo v grobih potezah razložili, kako deluje davek na obresti, ki se aplicira na zaslužke oziroma dobičke, ki nastanejo pri različnih finančnih instrumentih.

 

 

 

 

Peter Poles depozit

 

"Prepričale so me trenutno najvišje obresti za depozit, ki jih lahko najdeš v Sloveniji. Preprosta zadeva, nezapleten postopek!"

 

Peter Poles

TV voditelj

 

 

 

Jana Peruzzi, Telekom d.o.o. depozit

 

"Pri manjših zneskih vezane vloge sem enakovredna večjim varčevalcem. Sedaj dobim enake obresti kot oni. Z enim klikom pridobim najugodnejšo obrestno mero!"

 

Jana Peruzzi

Telekom d.o.o.