Za mlajšo generacijo je značilno, da ne razmišljal veliko o svoji prihodnosti in prihodnosti najbližjih. Nekako se zadovoljijo z naivno mislijo, da je finančna prihodnost nepomembna ali pa da bo tako ali tako zanjo poskrbel pokojninski sistem.
Žal pa je realnost povsem drugačna od tega. Varčevanje in iskanje dobre obrestne mere pri različnih finančni institucijah, ki ponujajo razne varčevalne storitve, je potrebno pričeti že zelo zgodaj. Socialni podporni sistemi se v zahodnih demokracijah zlasti od trenutne krize dalje močno krhajo. Veliko posameznikov bodo v prihodnosti rešile le dobro izbrane obrestne mere za depozite. Preudarna in racionalna oseba prične z varčevanjem takoj, kot prične dobivati svoje prve redne dohodke. Pri tem pa je dobro upoštevati nasvet, da nobena višina dohodka ni tako nizka, da bi se ne dalo nekaj malega privarčevati. Vsak evro, na katerega se aplicirajo obrestne mere za depozite na dolgi rok ustvari zajeten zalogaj. Res pa je, da ob povprečnem slovenskem dohodku varčevanje pomeni tudi odrekanje. Že strogo ekonomska definicija varčevanja pravi, da to ni nič drugega kot odpoved tekoči potrošnji za potrošnjo v prihodnosti.
Obrestne mere za depozite se močno razlikujejo glede na to, ali se gospodarstvo nahaja v recesiji ali v konjunkturi. Kadar je splošna gospodarska klima slaba, so tudi obrestne mere za depozite nižje, saj je kreditna dejavnost, ki se napaja iz prihrankov precej zmanjšana. Takrat je tudi inflacija nizka, kar pomeni, da so realne obrestne mere lahko še vedno pozitivne. Varčevalci pa morajo biti precej pozorni na svoje prihranke tudi v času konjunkture, to je v času visoke gospodarske raste in splošnega ekonomskega razcveta. Problem lahko nastane prav zaradi inflacije, ki je v tem času pogosta, saj lahko ta ogrozi višino realne obrestne mere. V času visoke gospodarske rasti je agregatno povpraševanje, tj. seštevek celotnega povpraševanja po vseh izdelkih in storitvah v gospodarstvu, zelo visok, kar vodi v pregrevanje cen in posledično v inflacijske pritiske. Znano pa je, da obrestne mere za depozite, ki jih navedejo banke, so vedno nominalno izražene, to pomeni, da zanemarjajo vpliv inflacije. V primeru, da je odstotek letne inflacije višji od obrestne mere, to pomeni, da je realna obrestna mera negativna. Posledično to pomeni, da naš denar v času izgublja vrednost. Prav zaradi tega trdimo, da si mora varčevalec, ki varčuje za daljše obdobje, zagotoviti, da so obrestne mere za depozite, ki jih sam sklene, višje od inflacije.
Kdor svoje varčevanje za prihodnost načrtuje po takšnih principih, bo nedvomno uspešen. Varčevanje z vezanimi depoziti ima lahko kar visoke obrestne mere, če se varčevalec odloči za dolgoročno vezavo, to je več let. Svoj plan lahko zastavi tako, da varčuje na dveh podračunih. Glavni varčevalni račun služi za dolgoročne, večletne vezave, kjer so obrestne mere visoke. Drugi podračun pa uporablja za kratkoročne vezave nekaj mesecev, na katerih akumulira sprotne prihranke. Ko se depozit na glavnem računi razveže, lahko združi sredstva iz sprotnega podračuna, tako so sedaj vsa sredstva vezana na podlagi višje obrestne mere za depozite. Poudariti velja še to, da je takšen način varčevanja najbolj varen, vendar pa so obrestne mere nekoliko nižje kot pri drugih finančnih produktih, vendar nižje obrestne mere so cena, ki jo varčevalec plača za varnost svojih prihrankov.
Ugodnejše varčevanje v depozitu vam zagotavlja depozit kupon.
Če ste banka ali hranilnica ter se z informativnim izračunom ali obrestno mero ne strinjate ali ste kot uporabnik portala kje zasledili višje obrestne mere nam sporočite na: info@depoziti.si. Depoziti.si.
"Odlično! Obresti se od banke do banke zelo razlikujejo. Pregled izračuna obresti in priporočilo za banko mi skrajša čas obiska na bankah ter dolga pogajanja.
Banke mi pa zaradi vezave depozita ni potrebno menjati!"
Dr. Sergej Olujić
Zasebna zobozdravstvena ordinacija Sergej O.
"Prej sem porabil skoraj teden dni, da sem pregledal ponudbe obresti vseh bank.
Nato pa še teden dni, ko sem se pogajal za najboljši depozit.
