| e
|
Obresti
Obresti in definicija le-teh
Obresti so po definiciji cena, ki jo posojilojemalec plača za dobljen kredit oziroma posojilo. Na obresti lahko torej gledamo iz dveh zornih kotov. Za dolžnika predstavljajo strošek za posojilodajalca pa dobiček. Tipičen primer obresti kot dobička so tiste, ki jih varčevalec dobi, ko se njegov depozit odveže. Banke namreč ponujajo obresti na vezane vloge. Ko se varčevalec odloči za takšen način varčevanja, se za določen čas odpove denarju in zato dobi plačilo, ki ga predstavljajo obresti. V tem času lahko banka s tem denarjem razpolaga tako, kot sama želi, običajno ga naloži v finančne instrumente oziroma izda kredite drugim ekonomskim subjektom. Višina obresti je za varčevalca v depozitnih vlogah določena z obrestno mero. Višja kot je obrestna mera, višje bodo obresti na koncu varčevalnega obdobja. Na višino obrestne mere za bančne depozite vpliva predvsem dolžina vezave denarnih sredstev. Daljše kot je to obdobje, ki traja od meseca do leta dni (tudi dlje), višje bodo obresti.
Kadarkoli gre za odnos med posojilodajalcem in posojilojemalcem obstaja v ozadju tveganje, da glavnica in obresti ne bodo v celoti poravnane. Višja kot je verjetnost neplačila, višje bodo obresti, saj se s tem kompenzira tveganje, ki ga vzame nase posojilodajalec. Kar se bančnih vlog tiče so lahko varčevalci pomirjeni, saj država jamči, da v primeru, ko gre banka v stečaj, dobijo vsi varčevalci povrnjene vloge do višine 100.000 evrov. Zaradi tega je način varčevanja v vezanih bančnih depozitih do te višine najbolj varna oblika varčevanja, ki je trenutno dostopna na trgu. Za noben drugi finančni instrument ne moremo dobiti tako trdnega jamstva, kot ga imamo tu, saj je država najbolj kredibilen subjekt.
Obresti so pomembne tudi pri drugih oblikah finančnih transakcij. Tudi vsak imetnik delnic zahteva določen donos, običajno je ta izplačan v obliki dividend. Tukaj sicer ne moremo govoriti o obrestih, ampak o dobičku na kapital. Vendar pa oba ta pojma povezuje skupni imenovalec: to je obrestna mera. Če namreč preračunamo, kolikšen delež vrednosti tržne cene delnice predstavlja vrednost dividende, dobimo letno obrestno mero, ki nam izmeri naš kapitalski dobiček na delnico pred prodajo same delnice. Tudi če v naslednjem trenutku delnico prodamo za višjo ceno, kot smo jo kupili, realiziramo dobiček, ki je podoben temu, kar predstavljajo obresti.
Obresti se pojavljajo tudi pri obveznicah, ki jih izdajajo države. Pogosto lahko slišimo, da se mora država zadolžiti v tujini, ker ne more kriti vseh proračunskih izdatkov, v katere jo zavezujejo zakoni. Takrat država izda obveznice, za katere obljublja, da bo plačala obresti. V finančnem svetu se smatrajo državne obveznice kot dokaj varna naložba. Ampak to velja predvsem za razvite države z visokimi bonitetnimi ocenami. Velik problem tu predstavlja predvsem visoka denominacija teh obveznic, kar pomeni, da je vrednost ene obveznice previsoka, da bi jo lahko kupile fizične osebe. Zaradi tega so investitorji v državne obveznice predvsem institucionalni vlagatelji, kot so denimo pokojninski skladi, vzajemni skladi in drugi. Obresti za državne obveznice pa so seveda višje za države z visokim tveganjem neplačila, kot je recimo trenutno Grčija, tako da mora vlagatelj skrbno preučiti vse zakonitosti makroekonomskega gibanja v takšni državi, preden se odloči za nakup.
|
"Prepričale so me trenutno najvišje obresti za depozit, ki jih lahko najdeš v Sloveniji. Preprosta zadeva, nezapleten postopek!"
Peter Poles
TV voditelj
"Pri manjših zneskih vezane vloge sem enakovredna večjim varčevalcem. Sedaj dobim enake obresti kot oni. Z enim klikom pridobim najugodnejšo obrestno mero!"
Jana Peruzzi
Telekom d.o.o.
|
